19. Veliki zbor Združenja častivrednega konventa Sv. Urbana Portorož je potekal v petek pred dnevom dan Sv. Urbana 23. maja 2014 v Restavraciji Marine Portorož s pričetkom ob 17:15 in zaključkom ob 23:00 uri.
Prisotni:
Konventuali:, Vojko Čok, Branko Pavlin, Dravo Ferligoj, Aleksander Golob, Lojze Peric, Miran Verdel, Silvan Peršolja in Vojko Starovič
Kandidata: Samo Ščukovt in Marko Mulej
Gostje: Tatjana, Helena, Mojca, Magda, Zorana, Romana, Nataša, ….
Nagrajenci: Patricija in Tomaž Bevčič v imenu Branka in Vlaste Čendak pa Samo Ščukovt.
Novinarji: Franc Kranjc iz Primorskega utripa
Predstavitev vinarja: Damjan Jogan, Pobegi
Ad 1
Ob prihodu so se udeleženci zbrali v preddverju Restavracije Marina ob kozarčku osvežujočega »frinzantina«. Po uvodnem živahnem pozdravljanju, začetnem »nakladanju« in smehu, so se udeleženci preselili v restavracijo, kjer so posedli za lepo aranžiranim omizjem.
Pretor je vse lepo pozdravil, še posebej dame in s kozarcem prijetne Koprske Malvazije vzkliknil:AD MAJOREM - VINI GLORIAM.
Prisotni so odgovorili: TAKO BODI.
Ad 2
Po uvodu je Pretor ugotovil sklepčnost in predlagal sprejem dveh sklepov, ki sta bila soglasno sprejeta:
SKLEP: Ugotovi se, da so se konventuali zbrali v številu, ki v skladu s statutom Združenja častivrednega vinskega konventa Sv. Urbana Portorož zagotavlja dobro in veljavno delo zbora.
SKLEP: Sprejme se naslednji dnevni red:
- Otvoritev velikega zbora
- Ugotovitev sklepčnosti in sprejem dnevnega reda
- Poročilo Pretorja o delu v preteklem obdobju
- Sprejem programa dela in finančnega plana za leto 2014
- Določitev prejemnikov priznanj Konventa
- Zaključek Velikega zbora
Ad 3
Pretor je v svojem odličnem govoru (Priloga št. 1), ki je požel aplavza, ocenil, da je delo Vinskega konventa v obdobju maj 2013– maj 2014 organizacijsko in strokovno potekalo na ustaljeni visoki ravni ter da je izpolnilo pričakovanja. Poudaril je pomen izobraževanja in degustacij, ki so krepili naša znanja. To nam skupaj s sistemom ocenjevanj in izrekanjem priznanj pravzaprav omogoča soustvarjanje infrastrukture negovanja in širjenje kulture uživanja vina.
SKLEP: Sprejme se poročilo o delu v preteklem obdobju.
Ad 4
Pretor je zatem predal besedo Kanclerju Vojku in Zakladniku Branetu, ki sta na kratko predstavila predlog program dela in finančnega plana za leto 2014. Pri tem je bilo poudarjeno, da sta bila predloga oblikovana na podlagi predhodnih razprav. V razpravi je bil podprt Zakladnikov predlog, da se junijsko srečanje izvede v soboto namesto v petek.
SKLEP: Sprejme se program dela in finančni plan za leto 2014
Ad 5
Omizje je v osrednji točki 15. Velikega zbora podprlo in sprejelo predlog, ki ga je podal Varuh pečata in sprejelo naslednji sklep:
- Plaketo Častivrednega Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož v letu 2014 prejmeta Patricija in Tomaž Bevčič, Restavracijo Rizibizi, Portorož.
- Priznanje Častivrednega Vinskega Konventa Sv. Urbana Portorož v letu 2014 prejmeta Branko in Vlasta Čendak Restavracija Brič, Dekani.
Med samim delom je potekala lahka večerja. Za začetek penne z kalamari in črnimi olivami, za glavna jed pa file brancina z rdečim poprom, zelenjavno omako in peen krompirjem. Prijetno, lahko. Poleg smo pili kar preizkušen Sivi Pinot Querqus.
Podelitev priznanj:
Prisotne je nagovoril Pretor, ki je poudaril pomembnost trenutka v katerem Vinski konvent po resnem in strokovnem delu devetič podeljuje priznanja za negovanje kulture uživanja vina. Besedo je nato prevzel Varuh pečata, ki je na kratko orisal postopek tako ocenjevanja, kot tudi izbora okolij in prejemnikov priznanj. Priznanji je ob čestitkah podelil Pretor, obrazložitev pa prebral Kancler (Priloga št. 2).
Patricija in Tomaž, sta se lepo in lepo zahvalila in povedala, da priznanje pomeni zanju zelo veliko, ker jim to govori, da sta na pravi poti. V tej smeri si bosta prizadevala tudi v naprej. V imenu Branka in Vlaste Čendak se je za priznanje zahvalil Samo Ščukovt.
Večer z vini Damjana Jogana, Pobegi
Prisotne je Pretor povabil k družabnemu in strokovnemu delu srečanja, ki je bil posvečen predstavitvi vin Damjana Jogana, ki nam je svojo pridelavo predstavil na zelo zanimiv način:
»Naša družina izhaja s hribov med Krasom in Vipavsko dolino. Tam smo živeli do leta 1974. Takrat sta se starša odločila, da kot zadnja aktivna družina tamkajšnjo kmetijo opustimo in se preselimo v Pobege, kjer je oče že posadil nekaj trt. Vas Pedrovo je z našim odhodom ugasnila. S seboj smo odpeljali vse kletarsko orodje vključno z velikimi lesenimi sodi katere še danes uporabljamo.
Z vinogradništvom smo se ukvarjali odkar pomnimo. Najstarejše zapise smo v starih knjigah našli iz začetka 19 stoletja, Najstarejši del soda nosi letnico 1892, leta 1901 je moj pra-nono zmagal na razstavi grozdja s katere imamo lepo veliko Diplomo. Najstarejši 5.000 litrski sod pa je iz leta 1913 in ga še vedno uporabljamo. V našem znaku nosimo letnico 1927 in je posnetek freske z naše stare štale na Pedrovem.
Otroci smo pri delu vedno pomagali. Danes bi verjetno študiral agronomijo in vinarstvo, v sedemdesetih pa je bila beseda kmet bolj psovka kot poklic. Tako sem šel na srednjo pomorsko šolo in potem na višjo strojno. Po študiju sem skoraj osem let užival pri delu v razvojnem oddelku Lame Dekani. Od tam sem bolj za šalo kot zares odšel v službo v predstavništvo Ikee v Ljubljani z namenom, da tam ostanem le kakšno leto ali dve. Zanimivo delo pa me je potegnilo in ostal sem dvajset let. Razvoj raznih izdelkov skupaj s strokovnjaki v naših podjetjih in švedskimi inženirji je bila hrana za mojo dušo. Švedi so naredili name močan vtis. Točnost, poštenost, delavnost, odprtost in pri vsem tem skromnost. To so bile tudi moje vrednote, no mogoče tista prva vsaj od začetka malo manj.
Obdobje pa je zame pomembno še iz dveh razlogov. Po delovnih sestankih na Švedskem smo ob njihovi odlični hrani večkrat pili vina z vseh koncev sveta in med njimi se mi je še posebej priljubil Shiraz, katerega sem kasneje med prvimi pri nas zasadil. Drugi dogodek je bil zame še bolj usoden: Ikea je iz Romunije poslala v našo pisarno za eno leto Steliano, ki je po zapletenem spoznavanju postala moja žena. Imava šestnajst letno hčerko, ki poje lepše kot vsi predniki skupaj in štirinajst letnega sina, ki je vse prednike že sedaj prerasel.
Moj izlet v Ljubljano je doma zavrl razvoj, čeprav dela na kmetiji nikoli nisem opustil. V Ikei sem se rad predstavil kot kmet, kateremu je delo s pohištvom hobi, ki mi pobere devetdeset odstotkov časa. Tudi prodaja je bila vedno moje delo in spotoma sem v Ljubljano in naprej vedno vozil poln avto vina. Tako je vina kmalu začelo primanjkovati.
Od leta 2000 smo ponovno začeli obnavljati vinograde. uvajali smo novo-enošparonsko vzgojo in kmalu ugotovili, da to pozitivno vpliva na kvaliteto. Ko smo zasadili vse proste površine smo začeli obnavljati stare vinograde in danes je večina že pomlajena. Sedaj obdelujemo pet hektarjev z 20.000 trtami. Tudi klet smo prenovili, tako da smo lahko začeli stekleničiti vino. Spoznal sem, kako mi manjka osnovno znanje o vinarstvu in poskušal sem kolikor se da ujeti na raznih dopolnilnih izobraževanjih in skozi spoznavanje uspešnejših vinogradnikov.«
Uvodnem predstavitvi je sledila predstavitev vin:
Malvazija 2013: želim pridelati bolj klasično Malvazijo vendar z čisto in jasno cvetico, prijetnim, veselim okusom in jasno značilno barvo. To dosežem z enodnevno maceracijo, čisti mošt pa fermentiram pri nadzorovani temperaturi. Nato zorenje v starih lesenih sodih "sur lie" šest do osem mesecev.
Refošk 2013: veliko pozornosti posvetimo pridelavi zdravega in zrelega grozdja. Redčenje je postalo v vinogradu običajno vsakoletno opravilo. Refošk maceriramo pet do šest dni. Po stiskanju pustimo kvasovke da v miru opravijo svoje delo. Za tem pa z mešanjem in primerno temperaturo spodbudimo biološki razkis. Cilj je, da vsaj nekaj vina do Sv. Martina pripravimo za prodajo in ga takrat dostavimo vsem kupcem.
Rumeni Muškat 2009: tri četrtine grozdja smo potrgali pri polni zrelosti in ga vinificirali podobno kot Malvazijo. Najlepše grozde pa smo pustili na trtah še kakšne tri tedne in jih prezrele in čisto rumene potrgali, jih ročno specljali ter jagode dodali v lesen sod. Tam je fermentacija tekla še kar nekaj tednov. Jagode smo v sodu pustili kaka dva meseca in šele takrat vse skupaj stisnili. Vino je še vsaj leto dni ležalo "sur lie" potem pa po pretoku še naprej v istem bariku, kjer je še danes.
Shiraz: Trte rastejo na pustem, sušnem terenu. Tudi tu grozdje redčimo in čakamo polno zrelost. Seveda dobre rezultate dobimo le ko nam uspe grozdje ohraniti zdravo do trgatve. Po pecljanju fermentiramo na grozdju deset do štirinajst dni. Vino zori v rabljenih barikih dve do tri leta. Nato ga z minimalnim dodatkom žvepla stekleničimo.
Merlot 2008: postopek je bil zelo podoben kot pri Shirazu le da vino leži v bariku že šest let.
Porton: Grozdje Refošk smo vinificirali po podobni metodi kot to počnejo Portugalci v dolini reke Douro. Tam sem več kleti obiskal leta 2008 in naslednje leto sem poskusil na podoben način obdelati Refošk. Sedaj v lesenem sodu leži pet let, rad pa bi ga staral vsaj deset let. Vsako leto pripravim en sod takega vina, moram pa priznati, da sem mi je letnik 2009 doslej še najbolj posrečil. To vino sem na današnjem večeru prvič javno prestavil!
Ob poslušanju Damjana in poskušanju njegovih vin smo bili postreženi tudi s hladnim bifejem, pršutom, salamami, sadjem in siri (vsega je bilo kar preveč). Kaj hitro so izoblikovale skupinice in razvile debate o vinu, posebno je navdušila serija Merlot in porton in tudi vseh drugih stvareh. Ura se je pomikala proti polnoči, ko smo se le uspeli raziti.
Zaključek:
Splošna ocena poteka Velikega zbora z osrednjima točkama s podelitvijo priznanj in večerom z vini iz Pobegov, je odlična.Znova se za zaključek zdijo besede Pretorja iz poročila za leto 2013-2014 zelo primerne, ko pravi, da smo ob predavanjih, obiskih in ogledih na naših srečanjih poglabljali in širili naše znanje in poznavanje vin in vsega kar pomaga razvijati kulturo uživanja vina, vključno z razmišljanjem nosilcev gostinskih storitev.
Portorož, 23. maj 2014
Zapis pripravil: Vojko Starovič