Častivredni vinski konvent sv. Urbana

Mariborčan, številka 73, november 2001

Težko je reči, koliko ljubiteljev vina obstaja na Slovenskem, predvsem pa na Štajerskem... Toda pravih ljubiteljev vina, ki se žlahtni kapljici posvečaj o z vso svojo ljubeznijo in s strokovnim znanjem ter se povezujejo celo v taka ali drugačna združenja, je malo. Med vsemi vinogradniškimi društvi, ki so registrirana ali pa obstajajo samo tako, neformalno, smo naleteli na zanimivo združenje, imenovano Častivredni vinski konvent svetega Urbana.

Boris Zemljič

Kaj se za tem zanimivim imenom skriva, kdo so njegovi člani, kakšne naloge opravljajo ter kaj menijo o štajarskih vinih, nam je več povedal mag. Jože Protner, sicer po službeni funkciji podžupan mesta Maribor, sicer pa znani enolog in dolgoletni strokovnjak na vinogradniškem področju. V Častivrednem vinskem konventu je njegova funkcija ''pretor'', toda najprej nekaj splošnih podatkov o samem konventu.

Častivredni vinski konvent sv. Urbana si je zadal nalogo častiti slovenska IN predvsem štajerska vina. Pravila zanj so nastala po vzoru podobnih združenj, ki obstajajo v svetu. Da so ta pravila sploh nastala, sta zaslužna predvsem zdaj že pokojni avtor številnih vinskih kronik - rubrik Dionizij Amfora v časniku Večer Branko Avsenak ter Jože Protner. Skupaj sta oblikovala začetke in tako je vinski konvent lahko nastal leta 1989. Leta 1990 je bil tudi formalno registriran kot prvi konvent v takratnem času. Je neprofitna, nevladna organizacija oziroma združenje ljubiteljev in poznavalcev vin, ki deluje in svoj program izvaja izključno s pomočjo članarin in donacij. Šele leta kasneje je bila z velikim pompom ustanovljena podružnica Konzulat gradiščansko-panonskih vitezov vina, toda Častivredni vinski konvent sv. Urbana je le prvi in slovensko originalen. V letu 1993 se je podobno omizje mož v Ljubljani odločilo ustanoviti istoimenski konvent s sedežem v glavnem mestu. Z njimi Mariborčani vzdržujejo formalne stike dvakrat letno. Na srečanjih, ki so izmenično v Ljubljani in Mariboru, se posvečajo skupnemu programu vinskega konventa. Lansko leto pa je nastal še istoimenski konvent v Porotorožu. Pravila v vseh treh združenjih so v bistvu enaka. Znotraj pravil je seveda določen program delovanja, prav tako so enakopravni vsi dokumenti. Seveda so v ljubljanskem konventu že v pravilih zapisali, da je častivredni vinski konvent kot prvi nastal v Mariboru, tako da smo lahko ponosni vsaj na ta naziv, če nam je že bil speljan naziv ''Mesto vina''.

Člani so različnih strok, v pravilih pa je zapisano, da lahko novega člana sprejmejo samo z absolutno večino, torej se morajo za sprejem novega člana v združenje strinjati vsi dosedanji člani. Prav tako je med osnovnimi pravili zapisano kdaj preneha članstvo, kdaj je treba poravnati članarino, da je potrebno biti prisoten na najmanj 60% vseh srečanj, ter še nekatere druge naloge, ki jih morajo člani opraviti. Člani imajo redna srečanja vsak prvi ponedeljek v mesecu, na programu pa je spoznavanje in ocenjevanje vin iz domačega okolja ter iz drugih vinorodnih okolišev v Evropi. Med izredna srečanja sodijo strokovne ekskurzije vinskega konventa, valentinovo, ko povabijo medse tudi svoje spremljevalke, na 25. maj, ko je dan - praznik sv. Urbana, ter ko je redno letno ocenjevanje vinskega letnika v januarju. Srečujejo se na različnih lokacijah, njihova osnovna lokacija in sedež pa je prva vinoteka slovenskih vin - Vinoteka v Vodnem stolpu na Lentu. Včasih se srečajo tudi v mirnem okolju gostilne Pri treh ribnikih.

Še bolj so zanimive funkcije, ki so razporejene med člane vinskega konventa. Tako imajo prav posebna imena npr. pretor, kapitelj, kancler, kletar, kronist, varuh pečata, zakladnik in še kakšen naziv bi se našel. Pa gremo lepo po vrsti. Kapitelj predstavlja t.i. izvršilni odbor, ki ga predstavlja pretor - predsednik. V mariborskem združenju je to mag. Jože Protner, v portoroškem je pretor na primer Vojko Čok. Kancler je zadolžen za izvajanje tekočih zadev po programu konventa, zakladnik je blagajnik, ki skrbi za finance in plačevanje članarin. Varuh pečata skrbi, da program in aktivnosti potekajo po pravilih in v skladu s pečatom, ''statutom'' ali notranjim pravnim redom. Za javnost skrbi kronist, ki piše in seznanja javnost z dejavnostmi konventa. Verjetno najbolj zanimivo delo pripada kletarju, ki opravlja strokovni del - torej pripravi vsa vina, ki so vezana na ocenjevanje na posameznem srečanju. V vlogi kanclerja se tako pojavljata Črt Mesarič, bivši direktor Nove Ljubljanske banke in enolog s Fakultete za kmetijstvo, znani pridelovalec vin Alojz Valdhuber, kronist je radijski novinar Stane Kocutar, v vlogi zakladnika pa se dobro znajde Stane Brglez, mestni svetnik in tudi sicer predsednik odbora za finance v Mestni občini Maribor. Varuh pečata je Edi Kegel. Ob teh so številni, vsega jih je enaindvajset, drugi člani, na primer ugledni mariborski pravniki in zdravniki, ki pa imajo vsi afiniteto do spoznavanja vin in druženja. Skupna jim je namreč želja po širitvi vinske kulture. Njihovo mnenje in znanje nenazadnje vplivata tudi na oceno marsikaterega vina, ki se znajde na rednih letnih degustacijah, kajti nekaj članov je rednih ocenjevalcev, enologov. Člani na svojih srečanjih razpravljajo o konkretni vinski problematiki ali spoznavajo sorte iz različnih okolišev, primerjajo vina in vplive okolja na kvaliteto ali se lotevajo najrazličnejših drugih tem. Velik poudarek je tudi na izobraževanju članov. Ti se seznanjajo z različnimi načini in metodologijami ocenjevanja vin, predavanja pa imajo tako tuji gostje kot domači poznavalci in strokovnjaki na vinarskem področju.

Jožetu Protnerju, kot sam rad pove, pridejo te razprave prav predvsem kot ocenjevalcu vina, saj mu dolgoletna ocenjevanja vin predstavljajo že neke vrste profesionalno hibo. ''Prisluhniti je treba odgovorom in pogovorom, treba je sprejemati tudi nove pobude v pozitivnem smislu in novosti, ki jih predalgajo drugi člani z drugačnimi pogledi,'' pravi. Letos so tako imeli študijo vin iz avstrijske Štajerske in ob tem podatku ne moremo mimo, da se ne bi povprašali, kam bi lahko med svetovnimi ali evropskimi znamkami vin, uvrstili naša, štajerska vina? Člani konventa sicer ne povzdigujejo samo štajerskih vin, s svojim delovanjem želijo le kar se da najbolj vplivati iz lokalnega nivoja in širiti zavest, da so naša vina med najboljšimi, in to lahko zapišemo ali povemo s čisto vestjo. Po Protnerjevih besedah so štajerska vina visoko kvalitetna bela vina, zadnja leta sodijo sem tudi rdeča vina, na čelu z modrim pinotom. V preteklosti je veljalo, da so štajerska vina polsladka in suha vina, k čemer težijo tudi svetovni trendi. Govorimo o zelo kontroliranih izdelkih, odličnih suhih vinih, pri čemer je potrebno poudariti, da štajerska vina glede na svežino in količino kislosti še ne dosegajo povsem kvalitete, ki jo dosegajo odlična švicarska in nemška vina. Naša vina so v najboljšem primeru na srednjeevropskem nivoju primerljiva z alzacijskimi vini v Franciji in avstrijskimi štajerskimi vini, poistovetijo pa se lahko že tudi z vini iz nekaterih nemških rajonov, kajti štajerska vina še niso povsem kontinentalnega tipa. Avstrijska štajerska vina na primer so veliko bolj suha vina kot naša, nenazadnje se pri nas preveč ukvarjamo z različnim jagodnimi in suhimi izbori, premalo pa damo na tekočo proizvodnjo vin, in predvsem iz vin, ki jih je količinsko veliko, narediti visokokvalitetno kapljico, to pomeni suha vina z vsebnostjo devetih gramov sladkorja, in ne s štirimi, kot smo vajeni pri nas. In kakšna bo letošnja letina? Jože Protner: ''Letošnja letina bo izjemna, kar je omogočilo rano cvetenje in dokaj zgodnje zorenje, čeprav je bilo v septembru tudi veliko hladnega in deževnega vremena. Tisti, ki so trgali srednje pozne sorte okoli 10. oktobra, lahko pričakujejo izjemno dobro letino, ker so v tem času kisline v pravšnjem sorazmerju s sladkorjem v grozdju. Dobili bodo sveža, polna, harmonična vina. Lanska letina je bila prezgodnja in takšno je bilo tudi dozorevanje, zato je letniki 2000 precej podoben primorskemu vinu in ni tipično štajerski.

Prav v sredini oktobra so se člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana ponovno srečali, in to skupaj s člani portoroškega konventa. Vzdušje ob snidenju v gostilni Pri treh ribnikih je bilo času primerno. Štajerska je bila namreč vsa v grozdju in trgatve so se vrstile druga za drugo. O tem, da bo tudi letos nateklo kar veliko mošta, ni dvoma. Da bo iz tega nastala kakovostna rujna kapljica, pa bodo zaslužni številni drugi dejavniki. Zato naj vinogradniki nikakor ne pozabijo na geslo Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana: AD MAIOREM VINI GLORIAM!