STATUT ZDRUŽENJA
ČASTIVREDNEGA VINSKEGA KONVENTA
SVETEGA URBANA PORTOROŽ
I.
IME: ,,Združenje častivrednega vinskega konventa Svetega Urbana Portorož'', v skrajšani in pogovorni obliki ,,vinski konvent'' ali samo ,,konvent''.
II.
NAMEN: Vinski konvent je omizje mož, ki ljubijo in spoštujejo vinsko trto in vino. Družijo se z namenom, da bi gojili in spodbujali kulturo uživanja vina. Prijetna družabnost jih povezuje v želji, da bi z ljubeznijo spoznavali domača in tuja vina.
NALOGE: Vedno in na vsakem kraju se zavzemajo za pristno in dobro vino. S kritično presojo spremljajo zlasti vina svoje primorske dežele, poleg njih pa tudi vina iz drugih slovenskih vinorodnih krajev, saj razumejo svoje poslanstvo sočasno kot ,,čisto vest'' slovenskega vina.
III.
JAVNOST DELA: Delo konventa in njegovih organov je javno. Svoje člane konvent obvešča preko:
-pravice vpogleda članov v zapisnike organov konventa,
-sredstev javnega obveščanja.
Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira tiskovne konference, da na svoje seje vabi predsednike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren pretor konventa.
IV.
USTANOVITEV: Združenje častivrednega vinskega konventa Svetega Urbana Portorož je bilo ustanovljeno na velikem zboru članov dne 21. maja 1999 v vinski kleti v Kopru.
V.
SEDEŽ: Z namenom nadaljevanja tradicije častivrednih vinskih konventov v Mariboru in Ljubljani, se ustanovi konvent Svetega Urbana v primorski vinorodni deželi, s sedežem v Portorožu.
VI.
ORGANI: Vinski konvent, ki ga tvorijo vsi člani, ima sledeče organe:
Veliki zbor je najvišji organ konventa, ki sprejema plane, finančne načrte in zaključne račune, določa višino članarine ter imenuje organe konventa. Veliki zbor sklicuje vinski kapitelj 1 krat letno z vabilom in dnevnim redom, ki ga morajo prejeti člani vsaj 7 dni pred zasedanjem. Veliki zbor je sklepčen če je prisotnih najmanj 50% članov. Izredni zbor se skliče na zahtevo vinskega kapitelja ali vinskega nadzornega sveta ali najmanj 1/3 članov. Glasovanje na velikem zboru je načeloma javno.
Vinski kapitelj (izvršni organ) - sestavljajo pretor, kancler, kletar, zakladnik in varuh pečata. Vinski kapitelj pripravlja redna srečanja konventa in opravlja strokovno tehnična in administrativna dela.
Pretor predstavlja in zastopa konvent pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini. Pretor je hkrati tudi predsednik velikega kapitelja. Pretor je odgovoren za delovanje konventa v skladu s statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren velikemu zboru in velikemu kapitelju.
Kancler je odgovoren za organiziranje dela kapitelja ter za redno obveščanje članstva o vseh aktivnostih. V odsotnosti pretorja vodi in predstavlja konvent.
Zakladnik skrbi za finance konventa.
Kletar organizira in vodi vinske pokušine ter skrbi za vinski arhiv konventa.
Varuh pečata in kronist skrbi za simbole, protokol in kroniko.
Nadzorni svet sestavljajo 3 člani. Nadzorni svet spremlja delo kapitelja in drugih organov ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni svet enkrat letno poroča velikemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
Disciplinsko komisijo sestavljajo 3 člani. Disciplinska komisija obravnava disciplinske kršitve članov in izreka disciplinske ukrepe. V skladu z običajnimi tovrstnimi postopki oziroma na podlagi posebnega pravilnika.
Mandat organov v združenju, ki jih imenuje veliki zbor, je 4 leta.
VII.
ČLANSTVO: Član vinskega konventa lahko postane tisti, ki po resnem premisleku, da izpolnjuje v svojem ravnanju in nazorih vse tisto, kar je opredeljeno kot namen ustanovitve, predloži ustrezno pristopno izjavo. Nove člane sprejema veliki zbor.
Vinski konvent lahko vabi na svoja zasedanja tudi goste, ki se mu tega zdijo vredni. Član konventa mora svoj predlog za povabilo gosta najaviti na zasedanju konventa.
Pravice članov:
-da volijo in so izvoljeni v organe konventa,
-da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih konventa,
-da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja,
-da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti konventa,
-da so seznanjeni s programom in poslovanjem konventa ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.
Dolžnosti članov:
-da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov konventa,
-da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog konventa,
-da redno plačujejo članarino,
-da dajejo konventu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
-da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane konventa,
-da varujejo ugled konventa.
Prenehanje članstva:
-s prostovoljnim izstopom,
-s črtanjem,
-z izključitvijo,
- s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz konventa če velikemu kapitelju pošlje pisno izjavo o izstopu. Član črta iz članstva veliki kapitelj, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu. O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom.
Disciplinske kršitve:
-kršitve določb statuta,
-nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
-neizvrševanje sklepov organov društva,
-dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.
Disciplinski ukrepi:
-opomin,
-javni opomin,
-izključitev.
Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na veliki zbor, kot drugostopenjski organ.
VIII.
ČASTNO ČLANSTVO: Ob soglasnem sklepu vseh članov podeljuje vinski konvent tudi častno članstvo kot izredno priznanje. Častni član, ki ni obenem redni član, nima glasovalne pravice. Častno priznanje in diplome podeljuje tistim, ki imajo izredne zasluge za delovanje vinskega konventa, za slavo in čast slovenskih in drugih vin ter za širjenje vinske kulture.
IX.
SREČANJA: Redna srečanja konventa so praviloma mesečna, načeloma vsak prvi petek v mesecu v enem od lokalov, ki ga izbere pretor. Veliki zbor se sklicuje na praznik Svetega Urbana 25. maja ali na drugi bližnji datum, Martinova večerja prvi petek po prazniku Svetega Martina, slavnostni banket v čast dam na Valentinovo 14. februarja in ob prazniku Refoška v Marezigah.
X.
PODELITEV SIMBOLA VINSKEGA KONVENTA: Vinski konvent ob ustanovitvi podeli čast in pravico nositi simbol konventa Grand Hotelu Metropol v Portorožu.
Vinski konvent lahko podeli to čast in pravico tudi lokalom, v katerih se bo sestajal. Lokali lahko po sklepu konventa izgubijo čast in pravico nositi ta simbol.
XI.
FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE KONVENTA: Viri dohodkov konventa:
-članarina,
-darila, volila,
-dohodek iz dejavnosti konventa in naslova materialnih pravic,
-prispevki sponzorjev,
-javna sredstva,
-drugi viri.
Če konvent pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
Konvent razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme veliki zbor. Veliki zbor vsako leto obravnava in sprejme zaključni račun. Finančne in materialne listine podpisujeta pretor in zakladnik.
Zakladnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva. Društvo ima svoj žiro račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Delo zakladnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje konventa.
XII.
PRENEHANJE KONVENTA: Konvent lahko preneha;
-po sklepu velikega zbora z večino prisotnih članov,
-po samem zakonu.
V primeru prenehanja konventa preide premoženje konventa Vinskemu konventu Svetega Urbana v Mariboru.
XIII.
Ustanovni člani konventa so:
Peter Rigl
Vojko Starovič
Branko Pavlin
Srečko Kukovec
Iztok Klenar
Prvi pretor konventa je Peter Rigl, poznavalec vin in vinske kulture, humanist in odličen prijatelj.
Statut konventa je bil sprejet dne 21. maja 1999 na ustanovnem zboru in dopolnjen 8. oktobra 1999.
V Portorožu, 08.10.1999
Kancler
Vojko Starovič