»Vino je državotvorno. V simbolnem smislu je Slovence združilo v Zdravljici, državni himni, ki časti vinsko trto in nje sadove ter opeva slovenski narod (Terčelj D., 2007). Zelo pogosto v Sloveniji vino folkloriziramo, povezujemo ga s preživelo viničarsko tradicijo pravi  Morana Lubaj v svoji diplomski nalogi na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani. V uvodnih stavkih svojega dela poudari:

»To je sicer pomembno zgodovinsko dejstvo, a je premalo, če postajajo simbol vinogradništva in vinarstva moder predpasnik, karirasta srajca in zelen klobuk ter nekaj posodobljenih in umetelno kreiranih običajev. Ti so v preteklem obdobju zadovoljevali podeželsko publiko. V novejšemčasu to ni dovolj, saj modernejši pristopi terjajo drugačno percepcijo. Vino mora biti povezano s kulturo, mora biti vtkano v vse pore javnega, kulturnega in poslovnega dogajanja tako doma kot v tujini. Njegova promocija mora izžarevati raznolikost in kakovost ponudbe, ki se lahko kosa z vsemi svetovnimi konkurenti (Verboten J., 2008). 

V zadnjih 20-letih je v Sloveniji naraslo zanimanje za vino. Pojavili so se številni dogodki okoli njega (kronanje vinskih kraljic, somellierjsko društvo, vinske družbe, številni tečaji o uživanju in spoznavanju vina, senzorični tečaji, vinska ocenjevanja, izobraževanje v smeri tehnološkega napredka pridelave vina,...) 

Slovenija je vinogradniška dežela z dolgoletno tradicijo. Pomemben delež v kmetijski panogi predstavlja predelava grozdja v vino. Vino kot pridelek predstavlja pomemben delež v trženju in turističnem segmentu. Na njem temelji prepoznavnost Slovenije kot vinske in turistične destinacije v Evropi in svetu.« 

V poglavju zgodovina vina na Slovenskem še pove:

»Vino spremlja človeštvo od oblikovanja sredozemske kulture, ki je osnova zahodne evropske civilizacije. Vino je eden od osnovnih elementov, s katerimi se je ta kultura oblikovala. Bilo je pijača, hrana in zdravilo. Imelo je pomembno gospodarsko vlogo in zaradi svojih posebnih danosti tudi svoj simbolni pomen. Stari Grki in Rimljani so poznali umetnost kulinarike: uživanje različnih vin ob različnih jedeh. Že antični pisci so opisali užitke ob vinu in bogastvo njegovih arom in okusa. Napredek pri pridelavi vina se je iz antike izpopolnjeval vse do današnjih dni. Tudi Slovenci smo po naselitvi hitro pričeli s pridelavo grozdja in vina. Vino je postalo nacionalna, ljudska pijača, s katero smo obeležili vse praznike in pomembne dogodke v življenju. Znali smo ustvariti karakteristična vina vsakega področja, tudi kraja in lege. To je naše bogastvo, naša kulturna dediščina (Terčelj, 2007). 

Slovenci smo imeli v zadnjih sto petdesetih letih zelo razgibano zgodovino in to je zelo spreminjalo naš način življenja, življenjski stil in tudi kulturo pitja vina. Vina se takrat še niso stekleničila, razen malih količin vrhunskih vin na Štajerskem, ki so jih stekleničili vinski trgovci za elitne restavracije. Vina so prodajali v odprtem stanju in največ v gostinskih obratih. Na Slovenskem so do srede 20. stoletja poznali suha vina, brez preostanka sladkorja in primerna za uživanje za žejo ob hrani in pri težkem delu. Posluževali so se nepecljatih, navadnih, steklenih kozarcev in le redke gostilne za petičneže so imele prte na mizi, pecljate kozarce in sortna ustekleničena vina. 

V drugi polovici 20. stoletja se je stanje v vinarstvu, potrošnji vina, načinu njegovega uživanja in slogu življenja zelo spremenilo. V vseh treh vinorodnih deželah so se vinogradi zasajali in vzgajali po sodobnih tehnoloških principih, za visoke pridelke z visoko kakovostnimi sortami. Velike razlike v organoleptiki vin vseh treh vinorodnih dežel so se zmanjšale, sortni karakter in finese posameznih vin pa so ostali. Pivec lahko razlikuje, se poglobi in usposobi, da zna ločiti in uživati v finesah razlik vina. Potrošnik se naj spozna z bogastvom vina, da bo vedel razlikovati številne vonje in okuse. S stalnim izpopolnjevanjem zna ločiti arome in okuse vina in se privajati na vonj in okus, ki mu ustreza; prav tako naj spozna h kateri hrani katero vino odgovarja in istočasno njegov namen. V kulturi uživanja vina bi se lahko vzdignili še za eno stopnico. Vino je pridelek narave in človeškega znanja, ta vpliva na njegove lastnosti, značilnosti in kakovost. 

Kljub vsem bogastvu, ki ga vino ima, pa v Sloveniji žal srečujemo ponekod še precej nizko stopnjo vinske kulture. Zato želimo strokovnjaki, enologi, dvigniti kulturo pitja vina. Prizadevamo si, da bi ljudje: 

- spoznali, kaj je vino in njegovo naravno bogastvo, 

- znali ločiti vina po poreklu (provenience), sortah in kakovosti, 

- uživali vino s hrano; izbrali vina po vonju in okusu, 

- spoznali/se seznanili z vinogradniškimi območji in njihovimi pridelovalci. 

Povečati bomo morali integrirano pridelavo grozdja in vina (kjub temu, da je na pohodu »bio vino«), s čim manjšo uporabo zaščitnih in enoloških sredstev. Taka vina so danes iskana in cenjena. Kupce bomo morali iskati v ekskluzivnih klubih, hotelih, restavracijah in vinotekah. Naš adut mora biti visoka kakovost in tržna naravnanost z uveljavitvijo lastnih blagovnih znamk, provenience in zaščita geografskega porekla. 

Perspektiva našega gospodarstva je turizem in prav tu lahko najbolje in najbolj učinkovito unovčimo naše kmetijske pridelke, kamor spada tudi vino, to bi postala za vino ob istočasno najcenejša reklama. 

Le na tak način bomo prispevali k prepoznavnosti in veljavi ne samo vina, pač pa tudi naše dežele v svetu.«