zaščitnik vinogradnikov in vinarjev

Sveti Urban svetnik, rojen v Rimu v drugem stoletju, umrl je 19. (ali 25.) maja 230 prav tako v Rimu. Ime pomeni v latinščini meščan.

Sveti Urban ima svoj god 25. maja. Na ta dan so morali vinogradniki oddati svojim gospodarjem vsako leto vinsko desetino. Zelo so se bali slabe vinske letine, ki naj bi jo napovedalo slabo vreme na dan svetega Urbana. V srednjem veku je procesija nosila kip svetnika na god svetega Urbana. Ob lepem vremenu so udeležence procesije poškropili z vinom, v slabem pa z vodo ali pa so jih potopili celo v studenec. Sprevod je zvečer končal v gostilni in ker so bili razni izpadi in zlorabe je cerkev procesije prepovedala.

Sveti Urban je zavetnik - patron vinogradnikov, vina, viničarjev, sodarjev. Pomaga pri vinjenosti, obvaruje nas zmrzali, neurja ter bliska.

Ime Urban: Izhaja iz latinske besede urbanus, ki ima naslednje pomene: »mestni, meščan, prijatelj mestnega življenja; uglajen, olikan, duhovit, drzen«.

Kdo je bil?

Tukaj se mešata dva svetnika sicer 

Škof Urban, mučenik, ki je živel v 3. stoletju in ki ga je ob preganjanju kristjanov dal obglaviti Cesar Mark Avrelij. Rodil se je v drugem stoletju v Rimu, umrl pa 25. maja 230 prav tako v Rimu.

Drugi pa je Urban in papež, ki je izhajal iz plemenite družine. Osem papežev je v zgodovini nosilo ime Urban, prvi med njimi je leta 222 na papeškem prestolu nasledil Kalista I. in vodil Cerkev do leta 230. Leta njegovega papeževanja so bila mirna, saj je v tistem času vladal miroljubni in kristjanom naklonjeni cesar Aleksander Sever, ki je želel združiti krščansko in pogansko vero. Kristusov kip je postavil med domače bogove, kristjani pa so smeli javno opravljati božjo službo. Stari viri navajajo, da naj bi papež Urban v svojem času posvetil devetnajst duhovnikov, sedem diakonov in osem škofov. Pripisujejo mu eno pismo, okrožnico »Vsem kristjanom« in nekaj dekretov. 

Legenda ga povezuje z devico in mučenko sv. Cecilijo, saj naj bi med mnogimi spreobrnil, krstil in poučil v veri tudi njenega moža Valerijana, njegov brat Tiburcij pa naj bi papeža pokopal. Znana »Zlata legenda« iz 13. stoletja podrobno opisuje njegovo mučeniško smrt. 

Zaradi mnogih nejasnosti in nezanesljivih podatkov se po vsej verjetnosti v življenjepisu Urbana I. prepleta življenjski usodi obeh svetnikov: papeža Urbana, ki je umrl naravne smrti 19. maja 230 in je bil pokopan v Kalistovih katakombah, ter škofa Urbana, ki pretrpel mučeništvo in bil obglavljen 25. maja. Isti imeni, bližina obeh datumov in mnoge nejasnosti okoli njiju so pripeljale do prekrivanja obeh oseb. Zaradi vsega tega so god sv. Urbana papeža umaknili s koledarja vesoljne Cerkve, a kljub temu ostaja, zlasti med vinogradniki, priljubljen svetnik.

To se kaže tudi v upodobitvah,  upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in palico, pogosto pa ima v roki grozd ali ob sebi vinsko trto.  »Zlata legenda« pa poroča, da je bil papež Urban I. trn v peti prefekta Almahija. Ta je od Urbana in njegovih tovarišev zahteval, da darujejo in zažigajo kadilo pred poganskimi maliki. Medtem ko so pripravljali ogenj za daritev, pa se je Urban tako močno zatopil v molitev, da se je kip malika nenadoma prevrnil, se razbil na koščke in pokopal pod seboj 22 poganskih duhovnikov. Ubili so ga z mečem, njegov krvnik pa se je kasneje spreobrnil.