V našem podnebju se človek srečuje z vinom skoraj vse življenje pravi naš kletar enolog Iztok KLENAR, univ.dipl.ing.

Vino ima v življenju človeka svoj pomen. Je vinska kultura, ki je del kulture pitja, ta pa je neločljiva sestavina splošne kulture, je način življenja. Vino pijemo ob jedi zaradi gastronomskega užitka in boljšega teka. Nekateri ga popijejo zaradi zdravilnega učinka. Vsak užitek ob pitju pa ponuja tudi nekaj omame. Vsekakor pa kulturno zmerno pitje vina daje svojevrsten občutek ob jedi, še zlasti, če smo se privadili na njegov okus. Vinska kultura je predvsem način življenja z vinom.

Je to, kako vino razumemo. Vina nas ne sme biti strah, kajti res pa je, da če ga uživamo v neustreznih količinah in v neprimernih okoliščinah, takrat postane iz zdrave pijače in krepčila škodljivec in izgubi po naši krivdi tudi dostojanstvo. V deželah, kjer so visoko razvili kulinarično kulturo, pojmujejo vino kot njen neločljiv del. Vino in hrana se spodbujata, skupaj nastopata kot celota.

Kodeks ljubiteljev vina pomeni ne le negovanje, tudi dvigovanje kulture vina. Ljudi moramo seznaniti s njim, tudi tiste, ki ne mislijo o vinu dobro in vidijo v njem le vir alkohola. Na ta način bodo lahko pretehtali svoje negativne kritike o vinu. Vino pijemo ob jedi zaradi gastronomskega užitka in boljšega teka. Osnove degustacije so nam izhodišče za boljše spoznavanje in uživanje vsega bogastva, ki ga skriva vino.

Zdravstvene učinke rdečih vin je v zadnjih letih podkrepil Francoski paradoks. V Sloveniji pa lahko govorimo o Slovenskem paradoksu. Kar 73,9 % Slovencev je prepričanih, da je pametno piti vino vsak dan in le 5,1 % Slovencev nikoli ne seže po vinu

Čeprav so že stari Grki ugotovili, da je vino hrana, pa v današnjem času vladajo številne polemike na to temo in mnenja so si zelo nasprotujoča. Vino ima tako kot preostala hrana energetsko kot tudi biološko vrednost, ki je iz zdravstvenega vidika pomembnejša. Na vino ne smemo gledati le kot na vir etanola, saj je ta le ena izmed preko 1000 danes poznanih sestavin. Najbolj poznano je delovanje vina na prebavo in koronarna srčna obolenja. Najnovejše raziskave pa potrjujejo ugodno delovanje vina tudi na številne druge bolezni. Vino popito v normalnih količinah - 20 do 40 g/dan pred ali med obrokom stimulira sekrecijo prebavnih sokov trebušne slinavke in želodca. Raziskave na področju koronarnih srčnih bolezni potrjujejo, da imajo zmerni pivci manj možnosti za srčni infarkt, več tisti, ki vina ne pijejo in največ tisti, ki ga zaužijejo pretirane količine. K temu pripomorejo fenolne spojine vina, ki imajo antioksidativni učinek. Ta efekt je tudi osnova za razlago Francoskega paradoksa.

Med množico sestavih vina, je veliko še neodkritih, a mnoge do sedaj raziskane pripomorejo k ugodnemu počutju in prispevajo k zdravju človeka. Rdeča vina imajo v primerjavi z belimi mnogo širši spekter teh snovi. V zadnjem času znanstveniki namenjajo veliko pozornosti fenolnim substancam. Fenoli pa imajo v vinu mnogovrstne lastnosti, med drugim oblikujejo karakter vina — barvo in okus. Eden izmed njih je tudi reveratrol, ki predstavlja le majhen delež skupnih fenolov. Medicinska stroka je ugotovila njegove velike sposobnosti vpliva na človekovo zdravje, predvsem na področju kardiovaskularnih obolenj. Poznane so štiri oblike resveratrola. Znanstveniki so v začetku lahko ugotavljali in določevali le koncentacije trans-izomere resveratrola. Sedaj imamo že podatke o vseh štirih oblikah resveratrola v posameznem vinu (cis in trans izomere ter cis in trans glukozidne oblike). Vina kleti Vinakoper se lahko z velikim ponosom postavijo ob bok velikim italjanskim ali francoskim vinom tudi po vsebnosti resveratrola.

Da je v vinu skrita resnica je že dobro izpeto reklo. Skrivnosti je vedno manj, če sodimo po številu snovi, ki jih vsako leto odkrijejo v vinu; a kot so vedeli že naši predniki, je neodkrito v veliko primerih pomembnejše od odkritega. Zavedati se moramo, da je pivec vina vedno bolj seznanjen, da se zaveda velike možnosti izbire in njegov okus postaja vse bolj svetovljanski.