89. srečanja Konventa je potekalo v soboto dne 14. junija 2014 s pričetkom ob 16:00 uri na domu Andreja Škrka, Kolomban 9.

Prisotni člani Konventa: Vojko Čok, Dravo Ferligoj, Andrej Škrk, Branko Pavlin, Janko Kosmina, Lojze Peric, Miran Verdel,  Silvan Peršolja, Aljoša Tomaž, Samo Ščukovt in Vojko Starovič

Prisotne dame: Marta, Tatjana, Mojca, Magda, Helena, Vanda, Vlasta, Anamarija, Nataša


Dnevni red:

1.    Otvoritev srečanja Konventa
2.    Poročilo o Velikem zboru in potrditev zapisa aprilskega srečanja
3.    Pokušina in slepo ocenjevanje »domačih« vin in oljčnih olj konventualov
4.    Festival domačih  prigrizkov in dobrot
5.    Razno

V skladu s programom in napotki smo se v  popoldanskem soncu, v sončnem pasu med nevihtami nad morjem in notranjosti, zbirali na parkirišču domovanja Škrkovih, ki kraljuje na Kolombanskem hribu z prekrasnim pogledom na morje in Koprski zaliv. In to brez pogleda na luko. Luko namreč zakriva ravno prav visok in velik grič tako, da smo Andreja ponovno obtožili, enako kot leta 2005, da ga je dal nasuti prav on in da je naročil tudi pogozdovanje. Med vzponom od parkirišča do hiše pa je padla pripomba, da če se bomo znova srečali čez kakih 10 let, pa bomo verjetno potrebovali vzpenjačo ali pa vlakec.

Tokrat sta se posebej sta se izkazala večna izgubljenca kar se tiče poti in časa prihoda, Aljoša in Miran. Aljoša je s svojim novim BMW uspel najti pot brez asistence. Miran pa se je iz Dalje pripeljal zelo gladko, kljub zelo zahtevni logistiki. Najprej ga je na obalo z čolnom od barke pripeljal sin. Naprej od tu do črpalke v Umagu sin od prijatelja Bekeša. Od tu s štopom do Ankarana, kjer je s sposojenim  telefonom poklical Kanclerja, ki je skočil ponj. Ni kaj, to je pravi konventual, ki ga niti voda, niti meja, niti način prevoza, niti neuporabnost telefona, ne ustavijo, da se ne bi udeležil našega srečanja. Vsaka čast.

Na verandi njihove vile v Toscanskem stilu, z bazenom in prekrasnim terasastim parkom, kar je delo in trud Vande, sta nas Škrkova sprejela s kozarcem čudovito osvežilne in ledene koprske penine Rose. Poleg pa smo čopali jagode in popečen pekorino, ter nešpole iz Grožnjana.

Razpoloženje je bilo takoj na višku. Prijetno okolje, dobra kapljica in družba prijateljev naredi svoje. Kaj pa človek še rabi. Seveda še nekaj za popit in pojest. In to je bilo odlično in v obilnih količinah. Živahna in odlično razpoložena Vanda se je resnično izkazala s svojim vrtom in kuhinjo in obvladovanjem omizja. Bučkina pita, fritaja z blitvo, pečene paprike, krompirjeva solata s sirom, artičoke, šparglji... in na koncu še pečeno jagnje in teletina. Izvrstno. Proti koncu pa so nas razvajali s kremšnitami in krostatami. Pili pa smo prijetno Malvazijo, Caberne Sauvignon in Refošk iz vinogradov pod nami od Andrejevega soseda Černeta.

Ad 1

Po prekrasnem uvodu smo se konventuali umaknili v notranjost in pristopili delu. Ob čaši Malvazije je prisotne konventuale pozdravil naš Pretor gospod Vojko Čok in povedal namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM.
Konventuali so odgovorili: TAKO BODI.

Ad 2

Najprej smo na hitro opravili formalne točke, sprejem dnevnega reda in potrditev zapisnika aprilskega srečanja in Velikega zbora z dvema manjšima popravkoma in pristopili pokušini vin in to prvič po novih pravilih, ko po katerih konventuali prinašajo vina, ki jih dnevno konzumirajo.

Ad 3

Za točenje in pravilen potek pokušine je vrhunsko poskrbel Andrej. Ves postopek je potekal gladko in hitro. Tudi to, da je Miran kot ponavadi zašel in skušal pritegniti poozornost nase s političnimi in ladijskimi temami, ni uspelo razbiti visoki tempo in profesionalni odnos konventualov od svojega dela in poslanstva.

Začeli smo z rdečimi, nadaljevali z belimi in na koncu z oljčnimi olji. Tu je padla koristna pripomba, da bi morali zamenjati vrstni red. Začeti bi veljalo z oljem, za podlago, nato belo in na koncu rdeče.

Že med samim pokušanjem smo ugotavljali, da konventuali doma konzumiramo odlična vina, ki so povsem drugačna kot pred 10 leti, ko smo se prvič zbrali pri Škrkovih.

Po napornem ocenjevanju 18 vzorcev vin in 10 vzorcev olj ob že opazni utrujenosti ocenjevalcev (eden je med postopkom celo odstopil. Možno je, da smo ponovno k pokušini pristopili s  preveč podlage, ali pa smo premalo dosledno odlivali vzorce), je prišel čas izračuna povprečij. In tu je zadevo odločno in odlično v svoje roke vzel Varuh pečata, ki preko 30 ocen uspel s svojo Heleno pripeljati do hitrega rezultata.

Posedli smo nazaj za skupno mizo, kjer so bili v ozračju napetega pričakovanja, razglašeni letošnji šampinjoni. Najprej šampion belih vin, nato rdečih in na koncu še oljčnih olj. Vsi tekmovalci so bili deležni bučnega aplavza¸ še posebej pa zmagovalci.

Pri belih vinih v tekmovanju 10 vzorcev je zmagalo vino na katerega smo kalibrirani že enkaj let. To je Malvazija Čok oranžna etiketa.. Čestitamo. Vice šampion pa je bila bela zvrst Pavlin iz Škavc (Sauvignon, Renski in Laški Rizling) na katero smo tudi že kalibrirani skozi vrsto tekmovanj. Tretje mesto je pripadlo vinu, ki sicer ne sodi med bela vina, ampak smo ga pripustili, ker gre za velikega častilca roseja Aljoša Tomaža. Brez tega pa bi si 3. mesto delila oba Vojka. Eden z Malvazijo Čok, drugi pa z belo zvrstjo iz vinotoča Brič (osnova Malvazija z dodatkom Chardonneya in Rumenega Muškata). Razpon ocen je bil od 7 do 8,1. Odlično.

Pri rdečih vinih je prvo mesto odnesel Dravo Ferligoj s Teranom iz Šepulj. Drugo mesto Miran Verdel z  Cabernetom Sauivignonom Karla Sirk iz Biljane in tretje ponovno Pavlin z Modro Frankinjo iz Škauc. Čestitamo, posebej Pavlinu, kot malemu čisti zasebnemu vinarju. Razpon ocen je bil od 7 do 8,4. Odlično.

Pri oljčnih oljih se je po krajšem premoru ponovno na vrh zavihtelo Silvanovo olje iz Brd. Sledilo je Andrejevo domače olje in Samotovo olje, ki je bilo lani zmagovalno.  Razpon ocen je bil od 6,3 do 8,1. Odlično, sama deviška olja, brez napak (pri olju je potrebno vzeti v obzir, da gre za razpon od 1 do 9).


Zaključek:

Ponovno izredno lepo doživetje. Na prelepi točki nad oljčniki in vinogradi z odprtim razgledom na morje, so Škrkovi pripravili prelepo popoldne in večer. Kar nismo se mogli odpraviti.  Oseben odnos, skrbno pripravljen prostor in odlična kulinarika, pogovori in razpredanja ob ocenjevanju vina. Udejanili smo staro Rimljansko napotilo: Carpe Diem- užij dan. In mi smo ga res užili.

                                                                                                    
                                                                                                  Zapis pripravil
                                                                                                  Vojko Starovič