Zapisi zadnjih srečanj

Častivredni Vinski konvent

Svetega Urbana, Portorož

Poslanstvo Članstvo

92. srečanja Konventa, ki je potekalo v petek, v petek dne 28. novembra 2014 s pričetkom ob 17:00 uri v vinski kleti Rojac, Gažon


Prisotni člani Konventa: Vojko Čok, Branko Pavlin, Lojze Peric, Miran Verdel, Andrej Škrk, Dravo Ferligoj, Marko Mulej, Uroš Rojac, Janko Kosmina, Diego Kolarič  in Vojko Starovič.

Prisotne dame: Vanda, Zorana, Mojca, Romana, Tatjana, Ada, Nataša, Sonja, Helena in Majda

Drugi: Anže Verdel

Dnevni red:  

1.    Srečanje z gostiteljem
2.    Ogled kleti in pokušina
3.    Otvoritev srečanja Konventa
4.    Potrditev zapisa prejšnjih srečanj
5.    Obravnava osnutka programa dela in finančnega plana za leto 2015
6.    Martinova večerja
7.    Razno


Ad 1,2

Klet našega Konventula Uroša, smo kljub mračnemu dnevu in zgodnjemu mraku v zapletenem labirintu Gažona v glavnem našli brez večjih problemov. Edino Janko, ki se je na pot odpravil precej pozno, je potreboval vodiča. In kot odličen iskalec izgubljenih se je izkazal Diego. Na drugi strani pa drug zamudnik, ki sploh ne bi prišel, če Kancler ne bi klical njegove Zorane, ni imel prav nobenih problemov, saj pot kot dokaj reden gost te kleti dobro pozna.

Razpoloženje se je ob kozarčku odlične sveže nove Malvazije in ob pečenem kostanju takoj dvignilo na živahen nivo. Posebej se je izkazal Brane, ki je z znanstvenim pristopom dopolnil tehniko pečenja kostanja v bobnu od pralnega stroja. Letošnji Malvaziji se je pridružila še Malvazija letnik 2013, sir, kruhki in Uroševo oljčno olje. Pa tudi zelo posebna Rose penina refermentirana z moštom 2014.

V tem veselem razpoloženju se nam je pridružil še Miran s svojo ekipo: Romano, Ado in sinom Anžetom. Vse čestitke in aplavz Miranu, da se je navkljub precejšnjim zdravstvenim težavam, hotel in uspel udeležiti našega Martinovega srečanjas To se nas je dotaknilo. Zahvala tudi njegovi ekipi.

Ob vsem tem dogajanju smo morali ogled kleti kar preskočiti in se premakniti v gornje degustacijske prostore.


Ad 3, 4

Veselo razpoloženje se je lepo nadaljevalo tudi zgoraj, kjer je svoje dodalo domače prasketanje kamina, v katerem se je pekla peka. Ponovno so se v skladu z novo prakso z zadnjih nekaj srečanja na en konec dolge mize posedle dame, na drugi konec pa konventuali.  Na to preizkušeno in dobro delujočo varianto, ki sicer ni v skladu z veljavnim bontonom, so tokrat priletele tudi pripombe. Vendar ne prav glasne in vztrajne, tako da smo uradni del gladko izpeljali. Seveda se damam, ki so sicer bile skupaj videti prav zadovoljne, iskreno opravičujemo, če so se mogoče vseeno čutile nesrečne, ker niso sedele tik poleg svojih izvoljencev.

Za omizjem je Konventuale s čašo Malvazije 2013 v roki pozdravil in nagovoril Pretor Vojko Čok. Na kratko je povedal potek in namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM. Konventuali so odgovorili: TAKO BODI.

Ad 5

Vojko in Brane sta podala vsak svoj osnutek programa oziroma finančnega plana za prihodnje leto, ki gre v obravnavo. Vojko je posebej pohvalil Diega, ki je omogočil, da je zaživela naša internetna stran in napovedal tudi knjižico ob našem 100 srečanju. Marčno srečanje 2015 je predvideno pri Iztoku doma in junijsko pri Aljoši doma. Kot možen oktobrski izlet se ponuja Gradiščansko v Avstriji in sosednji Sopron na Madžarskem. Brane je v svoji maniri ponovno slikovito orisal finančni del, ki bo spremljal naš program in izrazil prepričanje, da ga bomo kljub temu, da že vrsto let ne spreminjamo višino članarine, vseeno uspešno izpeljali in bodo dohodki pokrivali odhodke.

Ad 6, 7

Za uvodno jed smo dobili odlično bučno juho z škampi, izredno lepa kombinacija. Sonja zna, ni kaj. Poleg smo pokušali oranžno vino Malvazija letnik 2011macerirano z dodatkom Istrske beline (biancera istriana), za katero je značilna lepa kislina. Vino rjavkasto oranžne barve, zelo čisto, z občutenimi tanini in mineralnostjo, je očitno zelo lepo steklo po naših grlih. Saj je Uroš moral prinesti še kar nekaj steklenic tega vina. Na mizi je bila tudi mlada Malvazija, ki je bila našim damam že v kleti tako prijetna. Pokušali smo tudi novi Refošk, ki pa seveda ni potegnil. Ob takem letu in tako zgodaj je Refošk še ves divji.

Uroševi slastni peki z odojkom, teletino in krompirjem ter prilogo iz popečene zelenjav, se je prav lepo prilegel Refošk letnik 2011. Odlično uravnotežen Refošk z dolgim pookusom. Za zaključek pa je na mizo prišla še sladica v obliki krostate s kakijem. In povrh še grozdno žganje.

Med večerjo je Uroš spregovoril tudi o letošnji letini o kateri je toliko govora, da kako je slaba. Vendar pa on gleda na te stvari nekoliko drugače. Narava je narava in letina je produkt narave in vremena posameznega leta. Pravo vino pač ni izdelek, temveč pridelek. Najpomembnejša je zmeraj osnova, to je grozdje v katerem se odraža narava. Postopki v sami kleti so namenjeni le dodelavi, da se narava lepše izrazi, ne pa njenem pretvarjanju v nekaj drugega. Zdravo grozdje na primer ne rabi neko žveplanje, medtem ko ga gnilo nujno rabi. Dober vinogradnik in vinar zna tudi iz slabe letine izvleči pravo izkušnjo in napotek. Ko pokušaš neko vino čez leto ali dve, ali neko, ki je bilo pridelano leta nazaj, te to vino popelje nazaj v času. Pripoveduje ti o svojem letu, o vremenu, o tem kje si bil, kaj si delal in razmišljal takrat in kje si in kaj razmišljaš sedaj.

Letošnje leto res ni bilo naklonjeno trti in grozdju. Zaradi blage zime je trta začela zgodaj brsteti in le počasi nadaljevala, cvetenje je bilo dolgo in potem dež in znova dež. Najhujši je bil tisti okoli 15. julija, ko je trta potrebovala sonce, ne pa vlago in hlad. Nato pa še meglice in jutranje rose konec avgusta, peronospora je pojedla liste, gniloba pa grozdje. Posebej so bile težavne nižje ležeče lege. Ponovno se je izkazala stara resnica, da trta sodi na pobočja, v ravnino pa žita in druge poljščine.

Po zaključeni večerji se je zaradi utrujenosti najprej poslovil Miran, se vseh poslovil in še hudomušno pripomnil, da pozdrav velja tudi notarjem. Ostali smo še kar nekaj časa vztrajali v prijetnem pogovoru in se proti polnoči razšli. No izbrana peščica vztrajnih je še naprej v noč nadaljevala  s pokušanjem vzorcev vin, ki jih pa ta zapis ne omenja....


Zaključek:

Člani Vinskega Konventa Portorož smo skozi naša druženja, skupaj z našimi damami, postali resnični prijatelji. Srečanje med prijatelji pa vedno deluje. Če pa srečanje postaviš še v domače okolje, kjer si deležen slastnih jedi in bogatih okusov vin začinjenih z občuteno in svojsko pripovedjo vinogradnika, vinarja in prijatelja, potem ne moreš zgrešiti.

Res lep večer, kateremu je dajal poseben pečat obisk našega Mirana, ki se nam vsem od srca zahvaljuje za prisrčen sprejem in izkazano in občuteno prijateljstvo in pomoč ob zanj težkih časih. To mu pomeni ogromno. Občutek prijateljstva je tisto kar te v življenju osrečuje.
     
 
                                                                                      
                                                                                                          Zapis pripravil
                                                                                                          Vojko Starovič