94. srečanja Konventa, ki je potekalo v petek dne 17. aprila 2015 ob 18:30 na domačiji Ražman, Gračišče
Dnevni red:
1. Pozdrav domačina in pokušina vin
2. Otvoritev srečanja
3. Potrditev zapisa zadnjega srečanja
4. Priprava Velikega zbora Konventa v petek 22. maja 2015
- Dnevni red Velikega zbora
- Oblikovanje predloga programa dela in finančnega plana Konventa 2015
- Oblikovanje predloga za dobitnike plaket in priznanj
5. Diskusija o kriterijih izbora domačih vin za ocenjevanje
6. Večerja in ocenjevanje
7. Razno
Prisotni člani Konventa: Vojko Čok, Branko Pavlin, Aljoša Tomaž, Silvan Peršolja, Andrej Škrk, Janko Kosmina, Marko Mulej in Vojko Starovič
Ad. 1
Na domačiji Ražman, ki se nahaja sredi Gračišča, smo se v večernem mraku zbrali v sorazmerno skromnem številu. V rahlo vetrovnem in deževnem vremenu smo srečanje začeli na terasi pred vhodom v gostinske prostore s kozarčkom roseja. Malo smo izmenjali misli in nakladanja ter se nato v družbi sinov gospodarja Ražmana premaknili v klet.
Do iz kamna grajene kleti, ki se nahaja v ločeni novi zgradbi iz leta 2011, so nas vodile stopnice navzdol ob parkirišču gostišča. V prvi prostor smo vstopili skozi velika vrata, pred katerimi se nahaja operativna asfaltirana ploščad. Tam nas je pričakala miza s kozarci in narezkom, kjer smo se lahko posvetili zgodbi Ražmanove domačije, pokušini njihovih vin in čopanju različnih sirov ter odličnega pršuta, klobas, larda in pancete, vse od doma vzrejenega kralja živali.
Ražmanovi imajo 5 ha vinogradov, od tega le en majhen del v Gračišču. Posvečajo se domačim sortam Refošku in Malvaziji. Poleg pa gojijo še nekaj drugih sort, med drugim Cabernet Sauvignon, Merlot, Shiraz, Rumeni Moškat in posebno sorto Maločrn. Letno pridelajo 25 - 30. 000 litrov. Največ ga prodajo skozi gostilno, pa tudi v obliki renfuzi. Sama gostilna ima že blizu 100. letno tradicijo, Ražmanovi pa so jo prevzeli leta 1952. Njihovi gostje so skozi poletje Avstrijci, Nemci, Slovenci in Italijani, ki so redni gostje tudi ob vikendih preko celega leta. Vendar ne več v takem obsegu kot nekoč. Poleg svojega vina ponujajo tudi svoje žganje, oljčno olje (imajo ca 100 dreves Istrske belice) in zelenjavo. V ponudbi gostilne se naslanjajo se na tradicionalno istrsko kuhinjo, ki jo sezonsko obarvajo s sezonsko zelenjavo, jurčki, divjimi šparglji, tartufi, divjačino pa tudi s kolinami, jančki in kozlički. Z samo pridelavo vina se prvenstveno ukvarja oče Vladimir, sinova Nik, ki študira ekonomijo in Rok, ki študira elektrotehniko pa mu pri tem pomagata, tako v vinogradu, kot pri vzdrževalnih delih.
Za začetek smo pokušali svežo Malvazijo 2013 iz renfuze. Lahko pitno vino, s poudarjeno kislino. Sledila je oranžna macerirana Malvazija 2011, zanimivo. Sledil je Refošk 2013. 11,5 % alkohola, sedem dni maceracije. Nato Reforšk 2012, 13% alkohola, dve leti v sodu. Nato Refošk 2011, 13%, tri tedne maceracije, dve leti soda in eno leto v steklenici, kar se je poznalo v njegovi uglajenosti. Še bolj uglajeno pa je deloval Popertis, zvrst iz Refoška, Cabenet Sauvignona in Merlota, letnik 2011. Kar lepa plejada vin, ni kaj.
Ad. 2,3
Za omizjem v gostinskih prostorih, ki so delovali precej neosebno je s čašo domače Malvazijep v roki pozdravil in nagovoril Pretor Vojko Čok. Na kratko je povedal potek in namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM. Konventuali so odgovorili: TAKO BODI.
Nato je dal v razpravo poslan dnevni red, ki je bil soglasno sprejet.
Ob zapisu prejšnjega srečanja, ki je bil sprejet brez pripomb, so se člani spomnili prijetnega druženja v Hiši Refoška.
Ad 4
Pod to točko je tekla razprava o pripravah na veliki zbor osnutku programa dela in finančnega plana za leto 2015 ter oblikovanje predloga dobitnikov priznanj za leto 2014. Za čas junijskega srečanja na domovanju Aljoše Tomaža je bilo na njegov predlog prestavljen datum na soboto 20.6.2015. Za septembrsko pa bil potrjen predlog klet Iztoka Klenarja. Za izlet v vinorodno deželo pa Gradiščansko, Avstrija in Sopron Madžarska. Martinova večerja pa združena z obiskom Ribiškega Muzeja v Svetem križu pri Trstu. Finančni plan, ki ga je kakor ponavadi duhovito predstavil naš Zakladnik, je bil brez pripomb preoblikovan v predlog.
Ob odsotnosti Varuha pečata je Kancler samo ponovil predlog iz predhodnega srečanja. Plaketa za Mirka Rodico in njegovo klet v Truškah. Priznanja pa naj gredo v Istro. Pri vinarjih je to Degrassi iz Savudrije, pri gostincih pa Konoba Nona.
Pod to točko je tekla tudi razprava o pridobivanju novih članov. Dva sta izrazila pripravljenost, da se pridružita našemu omizju, to je Zoran Širca in Janez Starman. Aljoša Tomaž je predlagal kot možnega kandidata svojega jadralnega kamerada Janeza Mraka. Bo govoril z njim.
Ad 5
Pod to točko je tekla razprava o vinih in oljih, ki jih ocenjujemo. Konventuali so se zedinili za naslednji sklep:
1. Na ocenjevanju na junijskih srečanjih udeleženci prinesejo vina, ki jih običajno in najbolj pogosto konzumirajo pri jedi.
2. Vina lahko prihajajo iz lastne pridelave, ali iz pridelave sorodnikov, prijateljev in znancev, iz vinotoča ali trgovine. Pomembno je, da ne gre za posebna vina.
3. Vina rose se uvrstijo v rdeča vina.
Ad 6
Večerja se je začela z njoki s srnjakom, fuži s šparglji in pršutom. Sledila je mesna plošča, ombolo z refoškom in pršutom, teletina z jurčki, pohan puran, rozbif na žaru, krompir in zelenjava. Poleg smo ponovno pili Popertis. Za konec pa jabolčni zavitek, kateremu se je odlično podal Rumeni muškat.
Ocenjevalec za izgled Brane je izgled ocenil za prijeten in ta prav. Silvan je osebje ocenil za solidno, vendar je nekako manjkal domačin. Marku pa samo vino ni bilo najbolj po okusu, vendar pa je pohvalil njihov pristop in vodene pokušine. Aljoši Tomažu pa se je zdela hrana malo preveč po industrijsko pripravljena, Vojko Č. pa je končno oceno strnil v dobro, skladno s pričakovanji. Cena degustacija in večerje je bila zelo zmerna, da ne rečemo nizka. Po osebi nekaj nad 20 € -skupaj 215,70 €. Skupna povprečna ocena je prinesla solidnih 7,7. K višji oceni bi vsekakor pripomogla prisotnost gospodarja, pa tudi bolj osebna nota hrane in izgleda notranjih gostinskih prostorov, ki dajejo vtis prehodnosti.
Zaključek:
Kar precej časa je trajalo, da je prišla domačija Ražman na vrsto. Zanimiva lokacija, kjer se povezujeta gostinstvo in vinarstvo. Iz videnega in okušanega je mogoče zaključiti, da prevladuje videno, kar je po svoje razumljivo, saj časovno neenakomeren obisk gostov pogojuje oblikovanje ponudbe, ki mora upoštevati to ekonomiko delovanja. Pragmatizem odločitvene generacije ter mladostna zagnanost generacije, ki je na pohodu, omogočata, ali bolje obetata, da se tudi na tej lokaciji uravnoteženo vzdržujeta in razvijata prepoznavnost vinorodnega okoliša Slovenske Istre in vsebina gostinske ponudbe, ki bi v skladu s kriteriji in merili našega Vinskega Konventa lahko pripomogla, da obisk ne bo naključen, ampak načrtovan.
Zapis pripravil:
Vojko Starovič