96. srečanja Konventa, ki je potekalo v petek dne 18. septembra ob 18:30 V Gostilni pri Mare, Piran

Dnevni red: 

1. Sprejem domačina 

2. Otvoritev srečanja Konventa 

3. Potrditev zapisa junijskega srečanja

4. Priprava na vinski izlet

5. Predavanje 

6. Večerja

7. Ocenjevanje

8. Razno

Prisotni člani Konventa: Vojko Čok, Branko Pavlin, Aljoša Tomaž, Dravo Ferligoj, Andrej Škrk, Janko Kosmina, Samo Ščukovt in Vojko Starovič 

Kandidati: Zoran Širca, Janez Starman

Ad. 1

Gostilne pri Mare v Piranu pač ni bilo težko najti, saj se nahaja takoj ob cesti sto metrov po rampi na vhodu v Piran. Celo Aljoša jo je od prve našel, sicer res ob pomoči Kanclerja, ki je ga je čakal pred vrati, pa vendarle.

Z čašo domačega frizantina  Proseka, ki ga nabavlja pri manjšem vinogradniku prav v Proseku pri Trstu, nas je sprejel Tomi Mencinger, znan obraz portoroškega turizma. Čaša svežega z izkrečimi mehurčki iz steklenice, kjer so se poznali sledovi usedlin, se je prav lepo prilegla, tako da je kmalu bilo potrebno odpreti še naslednjo in naslednjo. Razpoloženje se je sicer v dokaj stisnjenem, toda prijetnem prostoru, hitro dvignilo. K temu je pripomogla tudi prisotnost novega kandidata Janeza Starmana.

Domačin nam je ob postrežbi orisal svojo 15 letno pot in filozofijo družinske gostilne, ki je zrasla v prostorih nekdanjega obrata družbene prehrane. Nekoč puste prostore so vešče preuredili v izgled tradicionalne obmorske gostilne. To so dosegli z uporabo originalnega starega stila revne umetnosti (arte povera) in svojo ponudbo. V sproščenem domačem vzdušju po zmernih cenah ponujajo sproti pripravljene jedi po lastnih, primorskih in beneških receptih in se pri tem naslanjajo na domače ribiče in predelovalce ter na dobro kapljico domačega vina. Pravijo, da gosti k njim prihajajo in se radi vračajo prav zaradi tradicionalnega gostoljubja in privlačnega vzdušja, pa tudi primerne profesionalnosti, ki zadovolji tudi zahtevnejše goste.

Ad. 2, 3

Za omizjem je s čašo Malvazijep v roki pozdravil in nagovoril Pretor Vojko Čok.  Na kratko je povedal potek in namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM.  Konventuali so odgovorili: TAKO BODI. 

Nato je dal v razpravo poslan dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. 

Ob zapisu prejšnjega srečanja,  ki je bil sprejet brez pripomb, so se člani spomnili prijetnega druženja doma pri Tomaževih v Ljubljani in letošnjih zmagovalcev belega (Silvan) in rdečega vina (Vojko Č.) ter oljčnega olja (Silvan).  

Ad 4

Pod se je obravnaval letošnji obisk vinorodnega okoliša  Nežiderskega jezera, Gradiščansko, Avstrija in Soprona na Madžarska. Kancler je na kratko predstavil potek izleta in tudi okvirno ceno. Po razpravi, v kateri je bil izpostavljen problem možnih zapletov zaradi beguncev in sovpadanje s krompirjevimi počitnicami, je bil sprejet naslednji sklep: 

Sklep: Pri agenciji Palmi se preveri glede prehodnosti mej zaradi beguncev.

Ad 5

Pod to točko je tudi zaradi novih kandidatov Kancler obnovil glavne poante Pravil ocenjevanja okolij kjer negujejo kulturo uživanja vina. To so:

1. Ocenjevanje in javno podeljevanje priznanj je tisto kar portoroškemu Konventu daje širši namen in smisel. Gre za omizje mož, ki ljubijo in spoštujejo vinsko trto in vino in ki si so zadali nalogo, da širijo in spodbujajo spoštovanje in negovanje kulture uživanja vina. 

2. V ta namen obiskujemo in ocenjujejo okolja, kjer se pričakuje spoštovanje in negovanje kulture uživanja vina in javno podeljujemo priznanja tistim, ki ta pričakovanja dodobra izpolnijo.   

3. Pri tem je zelo pomembno, da ocenjevanje ni usmerjeno v ocenjevanje kakovosti samih vin (tu ocenjevalce vinske ponudbe velikokrat zanese), gastronomske ponudbe in izgleda okolja, kjer se ponuja in uživa vino, temveč predvsem v pristnost in iskrenost ponudbe, dobrega počutja in negovanja kulture uživanja vina in širjenja vinske kulture. 

Pri izvajanju pravilnika se je uveljavila praksa, da oceno in naša opažanja, pohvale in priporočila, v kolikor so pričakovanja izpolnjena (povprečna ocena nad 7,5), ob zaključku srečanja Pretor pove tudi domačinu. 

Ad 6

Večerja se je začela z mešanim krožnikom hladnih ribjih predjedi, marinirane sardele, hobotnica, sipe, bakala... in domači kruh. Po aperitivu se je krasno prileglo. Poleg pa smo pokušali svežo in pitno Malvazijo iz Kort. Sledila sta gosta ribja juha s krostini in zelo okusna Piranska ribiška juha s škampi.  Za glavno jed pa file tune, ravno prav popečen, da je ohranil sočnost, na rukoli z ovčjim sirom – zelo dobro in zanimivo. Poleg se je lepo podala Vitovska Grganja   Za konec pa domače sladice, od tiramisuja, strjenke do krostate. Poleg pa smo pili Malavazijo Santomas. Za zaključek pa še šopek domačih žganic. Bogato, dobro in po zmerni ceni. 30 € na osebo.

Ad 7

Ocenjevalec izgleda Aljoša je izgled ocenil za prijeten in ta pravi, tipičen za obmorsko gostilno. Pohvalno. Dravo, običajno zelo zadržan, je osebje ocenil za zelo dobro, domače, prijazno in profesionalno. Pri vinih je Brane ponudbo, postrežbo in izbor ocenil za primerno in skladno. Čeprav gre za bolj anonimna vina, gre za dobra lokalna vina in brez navitih cen. Andreju se je zdela hrana zelo dobra, primerna in količinsko bogata. Tudi Vojko Č. je za končni vtis poudaril skladnost in primernost, da je zadeva prava in da se bo vračal in tudi priporočal. Tudi končna skupna ocena je bila zelo dobra, visokih 8,2, kar je Pretor z veseljem tudi povedal in obrazložil našemu domačinu. Čestitamo. 

Zaključek:

Mestna lokacija, stisnjena ob cesti in morju, ki jo nekako ob vhodu v Piran prezreš,  ponuja srčnost  in pristnost družinske gostilne. Čeprav v bistvu nova spada med tiste z nostalgično poanto o katerih poje Andrej Šifrer v svoji pesmi: Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile. Tu res občutiš, da si kot gost zaželen in cenjen, ne pa ovca, ki je namenjena striženju. Prijetno druženje Pri Mari smo zaključili s pristno gasilsko sliko.

Zapis pripravil:
Vojko Starovič