97. srečanja Konventa, ki je potekalo v petek dne 20. novembra ob 16:30 pri Bibc v Križu pri Trstu

Dnevni red:  

1. Srečanje z gostiteljem

2. Ogled ribiškega muzeja

3. Otvoritev srečanja Konventa in potrditev zapisa prejšnjega srečanja 

4. Obravnava osnutka programa dela in finančnega plana za leto 2015

5. Martinova večerja

6. Ocenjevanje

7. Razno

Vabljeni člani: Vojko Čok, Branko Pavlin, Lojze Peric, Aljoša Tomaž, Dravo Ferligoj, Igor Simčič, Janko Kosmina, Silvan Peršolja, Vojko Starovič, Marko Mulej, Samo Ščukovt,

Kandidati: Zoran Širca, Janez Starman, 

Dame: Tatjana, Zorana, Marta, Magda, Majda, Ana Marija, Helena, Mia in Nataša

Ad 1

Pri Bibc, do koder vodi ozka vijugasta cesta med hišami v strnjenem naselju Križ, smo v glavnem uspeli priti brez nekih večjih problemov. Dokaj veliko notranje dvorišče nam je omogočilo, da smo  udobno parkirali neposredno pred domačijo Bibcev in se veselo zbrali pred vhodom domačije z gostinskimi prostori v dokaj posrečeni kombinaciji modernizma in tradicije. Dobro razpoloženje se je ob kozarčku Vitovske, s katero nam je postregla naša gostiteljica, še dodatno dvignilo.

Ad 2

Za obisk ribiškega muzeja v Sv. Križu, ki se boči na strmem pobočju iznad Tržaškega zaliva na pol poti med Trstom in Tržičem, je posebej po nas prišel eden od fantov iz te slovenske vasice, kjer občutiš, da ljudje živijo za svojo skupnost. Skozi  vasico nas je pripeljal do terase njihovega narodnega doma odkoder se je nam je odprl prekrasen pogled na Tržaški zaliv, ki ga tudi precej čemerno vreme ni moglo pokvariti. 

Med sprehodom skozi vasico se je povsod slišalo le slovenska govorico, kar nas je navdajalo s ponosom, toda obenem tudi z rahlo otožnostjo. K temu občutenju je svoje prispeval tudi ogled ribiškega muzeja, ki pripoveduje zgodbo o slovenskih nosilcih ribištva, o tehnični in narodni kulturi, o slovenskih nosilcih pomorskih in potapljaških veščin severnega Jadrana. 

Res impozantno zveni, ko izveš, da slovenski ribiči razpolagali s floto čez 540 plovil in da je samo v Sv. Križu živelo pred 100 leti kar 198 poklicnih ribičev. Posebej za nas ljubiteljske moreplovce  je bila zanimiva predstavitev povil, med drugim znamenite čupe - drevaka izdolbeno iz debla v naravni velikosti in maket male ščife in betjele pa večje tope z jadri in bragoce z dvema jamborjema. Pa tudi način lova z mrežami, posebej tun, je bila za ribiče med nami, ki si še kako želeli upleniti kašno tuno, nekakšen izziv in posmeh.

Ad 3

Dobro razpoloženje in osvežen duh po ogledu muzeja nam je pomagal po poti nazaj do Bibca, do potomca enega poslednjih ribičev, ki se je pisal Košuta. Pri Bibc se namreč reče le njihovi hiši po domače. 

Preden smo se posedli za dolgo mizo po preizkušeni in dobro delujočo varianti, konventuali na en konec in dame na drugi konec mize, smo si ogledali še slike na stenah, ki so pripovedovale zgodovino lokala in kraja. 

Za omizjem je Konventuale s čašo domače Malvazije 2014 v roki pozdravil in nagovoril Pretor Vojko Čok. Na kratko je povedal potek in namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM. Konventuali so odgovorili: TAKO BODI. 

Sledila je obravnava zapisa prejšnjega srečanja. Sprejet je bil naslednji sklep.

Sklep: Potrdi se zapis 96. srečanja 

Ad 4

Vojko in Brane sta podala osnutek programa in finančnega plana za prihodnje leto, ki gre v obravnavo. Po osnutku programa je naslednje srečanje predvideno pri Iztoku in spoznavanje z njegovimi vini Klen'art. Kot možen oktobrski izlet se ponovno ponuja Gradiščansko v Avstriji in sosednji Sopron na Madžarskem, ki ga v tekočem letu tudi zaradi nejasnosti s begunsko krizo, nismo uspeli realizirati. V ostalem bo potrebno osnutek še dopolniti s kraji srečanje, kjer se pričakuje zanimive predloge. Brane je v svoji maniri ponovno slikovito orisal finančni del, ki bo spremljal naš program in izrazil prepričanje, da ga bomo kljub temu, da že vrsto let ne spreminjamo višino članarine, vseeno uspešno izpeljali in da bodo dohodki pokrivali odhodke. 

Ad 5

Pri Martinovi večerji nas je pozdravil gospodar in nam malo orisal njihovo zgodovino in  kmečki turizem s katerim se ukvarjajo in kjer ponujajo lastno vino in zelenjavo ter ribe iz lokalnega morja. Svojega vina pridelajo nekje 90 hektolitrov letno, kar jim povsem zadostuje za pokrivanje gostinskega dela in še nekaj ostaja za prodajo. Uvodna jed - okusna kombinaciji ocvrtih jajc s polento in domačimi  klobasami, veliko obetala. Vendar nadaljevanje ni bilo v tem stilu. Jota je bila bolj redka in nič kaj pravega okusa. Prav tako tudi ne nadaljevanje s klasičnim mešanim mesom, med drugimi tudi s čevapčiči, pa s stalno videnimi prilogami, praženim krompirjem in kislo repo in zeljem ter melancani, ni odražalo neke lokalnosti in izvirnosti. Ob koncu tudi zavitek s slivami ni popravil vtisa. Poleg so nam stregli z domačo Malvazijo, pa Vitovske ter svojo rdečo zvrstjo iz Refoška in Cabernet Franc in penečo Galero. Na koncu pa še kavice in travice, pa ne za pokaditi temveč v žganici.

Ad 6

Prvega ocenjevalca Janko Kosmina, ki je bil zadolžen za izgled, so preplavili spomini na čas njegove rane mladosti, na Križ, Nabrežine in njegov rodni Praprot in na vse tegobe, ki jih je nosil fašizem in vojna ter dodelitev teh slovenskih vasi Italiji, čeprav so pričakovali, da bo slovenstvo zmagalo. Marko Mulej je pri oceni osebja poudaril, da je potrebno kmečki turizem, oziroma agroturizem, kot ga sami poimenujejo, obravnavati drugače. Vendar to še ne pomeni, da jim moramo spregledati precejšno nespretnost in tudi nedoslednost pri strežbi. Sploh pa je pogrešal malo več domače prijazne pozornosti. Ocenjevalec vin Igor Simčič je pohvalil, da točijo svoje vino, še posebej, da pridelujejo in cenijo avtohtone sorte, kar se za agroturizem tudi prispodobi. Nad kakovostjo samih vin sicer ni bil navdušen, pri čemer je bila peneča Galera izjema. Lojze nad hrano in izvirnostjo ni bil nič kaj zadovoljen. Izrazil pa je pomislek, da smo mogoče tudi sami krivi, ker smo se odločili za mesni meni, čeprav se vas Križ nahaja pod obalno regionalno cesto, kar pomeni, da se prebivalci hranijo z ribo, ne pa z mesom. Končni ocenjevalec vtisa Samo Ščukovt je dejal, da je pričakoval več pristnosti in domačnosti. Ocenil je, da se bo verjetno še vrnil, ampak, da si bo raje naročil ribo. Tem ocenam je pritrdila tudi skupna povprečna ocena, ki je znesla 7,4. Torej zadovoljivo, skoraj dobro. V skladu z našim stališčem, da ocen, ki ne dosežejo najmanj 7,5, ne povemo gostiteljem, te ocene Pretor gostiteljem ni javno predočil. Sama večerje skupaj s pijačo pa je bila zmerna, 25 € na osebo. 

Zaključek: 

Pri Bibc nam je bil o všeč okolje in cela vas, pa tudi prostor in parkirišče, pa domače vzdušje in dejstvo, da vino, ki ga ponujajo, tudi sami pridelujejo. Pa vendar smo pogrešali več spretnosti in profesionalnosti pri strežbi (kozarci in krožniki so kar ostajali na mizi) in tudi večjo pristnost in ustvarjalnost pri hrani. Tudi prevzemanje neke sokrivde zaradi naročanja Martinove večerjo v okolju, ki je naravnano na ribo, ne spremeni vtisa, da so »zaplavali« kakor se reče v gostinskem žargonu in niso dosegli naših normalnih pričakovanj, zato jim ocene nismo niti povedali. Sporočanje ocen izpod 7,5 namreč nujno vsebuje kar nekaj kritik, kar za gostitelje ne more biti najbolj prijetno, niti spodbudno. To pa ima v sebi nevarnost, da se zgreši osnovna poanta ocenjevanja, da namesto širjenja dobre volje za naprej, sprožimo odpor in zamero. To pa ni dobro.

Čeprav kulinarično Martinova večerje ni dobro uspela in je tudi vreme nagajalo, je bilo srečanje znova poučno in uspešno, predvsem pa zelo prijetno. Omizje portoroškega Konventa pač nosi sončno razpoloženje vedno kar s seboj, še posebej, ko jim pri tem pomagajo njihove dame.

Zapis pripravil:
Vojko Starovič