98. srečanja Konventa, ki je potekalo v petek dne 18. marca 2016 z začetkom on 16:30 uri na Posestvu Klenar, Plavje 55 a.

Dnevni red: 

1. Srečanje z gostiteljem 

2. Ogled posestva

3. Otvoritev srečanja 

4. Sprejem poročila za leto 2015 in potrditev zapisa 97. srečanja 

5. Razprava o osnutku programu dela in finančnem planu za leto 2016; Vojko Starovič in Branko Pavlin

6. Razprava o kandidatih za prejemnike plakete in priznanj; Dravo Ferligoj 

7. Predstavitev vin Klen'Art, Iztok  Klenar 

8. Ocenjevanje

9. Razno

Prisotni člani Konventa: Vojko Čok, Aleksandr Golob, Branko Pavlin, Andrej Škrk, Iztok Klenar, Aljoša Tomaž, Janko Kosmina, Silvan Peršollja, Alojze Peric, Samo Ščukovt, Zoran Širca in Vojko Starovič 

Ad 1 in 2

Ponovno smo se srečali s kletjo, ki ji daje pečat naš kletar in konventual Iztok Klenar. Po VinaKoper in posestvu Brič smo se tokrat srečali z njegovim družinskim posestvom Klen'Art. Ob prihodu smo zbrali pred domačijo družine Klenar v Plavljah in se nato podvostvom našega domačina podali proti vrhu griča od koder se nam je odprl pogled na vzorno urejene vinograde, na morje in hribe. Res lepa točka, ki so jo kazile le grmade kamenja in skal, ki še čakajo na svoje procesiranje in ki jasno govorijo o velikem obsegu zemeljskih delih, ki so bila potrebna, da so iz nekdanjih pašnikov uredili vinograde.

Posestvo na 110 m nadmorske višine in na 20 hektarjih površin je v celoti usmerjeno v vinogradništvo in vinarstvo, vendar tudi s pridihom oljkarstva. Z vinogradništvom na tej legi je začel oče Iztokove žene, nadaljevanje pa je prevzel trio Iztok, žena in sin, katerim pomaga skozi celo leto še en zaposlen. Njihova posebnost je sorta Modri pinot, ki je v teh krajih bolj redka ptica. Sama lega mu po Iztokovem prepričanju nudi odlične klimatske pogoje. Pogoji pa so seveda pravi tudi za domače sorte za Malvazijo in Refošk, pa tudi za Cabernet sauvignon, Merlot, Cabernet franc in Chardonney. 

V širitev vinogradov so se podali leta 1995, ko so zasadili Chardonnay in Sivi pinot na površini pol hektarja z željo po izdelavi penečega vina po francoski klasični metodi. Sledili so nadaljnji koraki in tudi postavitev moderne kleti, ki pa jo še čaka oblaganje s kamnom. 

Kakor pravi Iztok je vino sad tisočletne povezanosti človeka in narave in čeprav vsaka generacija bolje razume trto od prejšnje, brez sonca in ustrezne klime ne gre. Brez tega ni dobrega vina. In na njihovem posestvu gre za pravo kombinacijo prvega jutranjega sonca, nežnega morskega vetra, prijetne topline popoldanskih ur in svežine noči, kar ustvarja prave pogoje za dozorevanje grozdja na siromašnih lapornatih tleh. Kakor zapiše na svoji spletni strani se potem gostota sajenja in vzgoja enega šparona ter izbor grozdja v vinih izrazi kot eleganca, svežina in nežnost okusa. Moderno kletarjenje, zasnovano na tradiciji tipiziranja različnih vinogradniških parcel v stalni povezanosti z lesenimi sodi in s stopnjami zorenja, spreminja danosti letnikov v družinsko zgodbo in vina Klen'Art.

Pot nas je nato vodila nazaj do domačije in degustacijske kleti, katere stene so bile skoraj v celoti obložene z brezštevilnimi različnimi buteljkami, vse povezane z Iztokovo prehojeno potjo, njegovim delom in vpetostjo v mednarodni krog znancev in prijateljev, predanih kulturi vinske trte in vina. Posedli smo za sredinsko postavljenim omizjem in začeli formalni del srečanja.

Ad 3

Za omizjem je konventuale s čašo Bele penine Klen'art (85 % Chardonney, 15% Modri Pinot) pozdravil in nagovoril Pretor Vojko Čok.  Na kratko je povedal potek in namen srečanja ter vzkliknil: AD MAIOREM VINI GLORIAM. Konventuali so odgovorili: TAKO BODI. 

Nato je Pretor podal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet. 

Ad 4

Ob zapisu prejšnjega srečanja, ki je bil sprejet brez pripomb, smo se konventuali spomnili na prijetno srečanje s slovensko pomorsko in ribiško zgodovino v Križu pri Trstu, ki ga tudi ne najbolj uspela Martinova večerja pri Bibc, niti kislo vreme, nista mogla pokvariti. Nato smo šli še na kratko skozi poročilo za preteklo leto in sprejeli naslednja sklepa:

1. Sprejme se zapis prejšnjega srečanja

2. Sprejme se poročilo za leto 2015

Ad 5

Pod to točko je tekla razprava o osnutku programa dela in finančnega plana za leto 2015. Pri planiranih možnih lokacijah je za aprilsko srečanje predvidena Majda v Ospu. Pokušina vin, oljčnega olja in domačih dobrot pri Aljoši Ivančiču, septembrsko srečanje pa nekje v Vipavski dolini, Makovec, Pasji rep ali pa Tilia. Tam bi bilo možno imeti tudi Martinovanje. Izlet pa ostaja enak kot lani, ki ga nismo realizirali zaradi zadržkov ob zapiranju mej, to je obisk Gradiščanskega in Soprona na Madžarskem. Svojo roko za organizacijo le tega je ponudil  Andrej Škrk. Lepo. Za pokušino vina na Velikem zboru pa je bil predlagan vinar Jogan. Na sam finančni plan, ki ga je zakladnik označil za tradicionalno stabilnega, ni bilo pripomb. 

Ad 6

Glede kandidatov za podelitev priznanj je v odsotnosti varuha pečata debato odprl Kancler. Kar hitro se je izoblikoval predlog, da bi za preteklo leto podelili dve priznanji in sicer Juretu Ferligoju za gostinstvo v Hiši Refoška, Koper in Tomiju Mencigerju za gostilno Pri Mari, Piran.

Ad 7

V tej točki smo se popolno prepustili vodstvu Iztoka Klenarja, ki nas je popeljal skozi svoja vina.

Ob narezku s salamo, pršutom in panceto ter raznimi siri ter različnimi tudi popečenimi kruhki smo pokušali najprej Malvazijo, novo letnik 2015 s 12,5% alkohola. Lepa s cvetličnimi in sadnimi vonjavami, sveža z dobro strukturo in značilno grenkobo mandljev. Iztok je pri Malvaziji poudaril pomembnost časa trgatve, pa tudi primerno blendanje (mešanje vina iz različnih leg), ki lahko pripelje do res uravnoteženega vina. Ob tem je razvil razmišljanje, kako se lahko neka popularna sorta zapelje tudi narobe, zaradi prevelike proizvodnje (obremenjenost trte, namakanje, vsakršne lege...), kar pelje v občutno poslabšanje. Za primer je navedel Prosecco. V Brdih se podobna nevarnost kaže za Rebulo. 

Nato smo pokušali Rose penino (85% Modri pinot, 15% Chardonney), zorjen 24 mesecev, klasična metoda, lepo, prijetno, osvežujoče. Nato še Rose 2014, 85% Modri pinot in 15% Cabernet franc z izrazito sadno cvetico, ki spominja na češnje. Odlikuje ga prijetna aromatika, svežina in dolg pookus. Nato še Refošk 2015, 8 dni maceracije, dobra struktura, odličen primerek svežega Refoška. Zatem Refošk 2013 – 1 leto barik, lepo zaokrožen, strukturiran, bogat. Modri pinot 2014 zorjen v lesu, - elegantno suho vino nežne opečnate rdeče barve z zglajenimi fenoli, močan po vtisu v okusu in tudi v spominu. Zvrst Vinja, Letnik 2013 (Cabernet sauvignon 85% in po 5% Merlot, Caberenet franc in Refošk), lepo zaokroženo bogato rdeče vino, s polno rubinasto barvo. V vonju, spominja na gozdne sadeže in začimbe, ter v ozadju vonj po meti in tartufih. V okusu polnega teles z elegantnimi taninami, ki pustijo zelo lep in dolg pookus.

Ad 8

Poročevalci so bili vsi navdušeni, visoke ocene so kar deževale. Zoran je pri izgledu poudaril, da so opis poti in oznake tudi dobre, saj smo vsi našli pot do tega lepega kotička. Andrej je strast, znanje in  besede našega domačina nagradil kar z 10. Čestitamo. Samo pa se je navduševal nad vini, nad izborom in načinom predstavitve. Brane pa je pri končnem vtisu imel edino pripombo, da zadevi do res vrhunske ocene manjka še kakšno leto dve, da zaključijo dela v teku in zadevo pripeljejo do tam, do koder so si začrtali. Navdušenje je potrdila tudi visoka povprečna skupna ocena 8,8. Odlično, za pohvalit. Ni kaj Klenarjevi so ta pravi

Zaključek:

Tradicionalno naše prvo srečanje v letu, ko se ponavadi prepustimo vodstvu našega kletarja Iztoka, ko nas seznanja z novitetami, je bilo ponovno odlično druženje z vinom, s strokovnim in poštenim odnosom do njega,  do vinske kulture in tradicije. Razmišljanja in razlage našega gostitelja ter pokušina so nas prepričali, da eden od najbolj uglednih enologov in pridelovalcev vina v Sloveniji in naš nagrajenec, trdno vztraja in napreduje na poti negovanja kakovosti vina in širjenja kulture uživanja vina, ne glede kam ga pot zanese.  

Zapis pripravil:
Vojko Starovič